Adrijan Bandelj

V svoji mladosti sem se večino časa počutil odtujen od človeške družbe. Čutil sem globlje, mislil drugače, predvsem pa me je bilo strah sveta, ki ga nisem mogel razumeti. Moj prvi preboj se je zgodil ko sem za nekaj let postal prostovoljec na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Čeprav sem se prvo udejstvoval, da bi si konstruktivno zapolnil čas, sem kmalu ugotovil, da me veseli, ko lahko iskreno pomagam drugim.  

Postopoma sem prišel v stik z drugačnimi ljudmi, ki živijo bolj iskreno življenje, ljubijo naravo in so bolj povezani s svojim bistvom. Tako sem lahko začel odkrivati, kaj me sploh zanima v tem svetu in kaj mu lahko dam. Počasi sem tudi presegel težave, ki mi jih je prinesla bolezen. Sprejel sem dejstvo, da je ljubezen moje bistvo in hkrati edina prava motivacija. Zato najraje gravitiram tam, kjer jo bolj čutim. 

Stvari, ki mi skočijo v misli včasih poskusim prenesti v materialno obliko. Rad delam z rokami in sestavljam ter oblikujem razna likovna dela, pišem besedila ali gradim in soustvarjam v naravi (na primer labirinte). Občasno rad poslušam širok nabor glasbe, ki je usklajena z mojim bistvom in tudi kdaj zaplešem. Ob priliki sem tudi dober maser.

Svoje poslanstvo na Zemlji vidim v spodbujanju in širjenju globokega občutenja ljubezni med ljudmi in med ljudmi in ostalo naravo.

Slediš mi lahko tudi na Facebooku.